Kurs za programirawe vo C

Lekcija 1

1-1Voved

Ova e brz kurs za programskiot jazik C.Pretpostavuvame deka ste zapoznaeni  so barem eden od poznatite operativni sistemi.

Za ovoj kurs mo`ete da gi koristite slednive kompajleri ili programski sredini.

-cc  vo Unix ili gss vo Linux operativnite sistemi

-Borland C ili Turbo C vo DOS operativen sistem

-Visual C++(kreirajte ednostavna win32 konzolna aplikacija) vo Windows

-C++Builder (kreirajte konzolna aplikacija koristej}i app konzolen program) vo Windows

Prepora~uvame ednostavna okolina kako Unix,Linux ili  DOS.Windows kompajlerite se mnogu slo`eni za po~etnici.

1-2 Va{iot prv C program

Da go napi{eme na{iot prv C program.

#include <stdio.h>

main()

{

printf(“Zdravo Makedonijo!\n”);

}

Prviot ~ekor za da se startuva ovoj program e da se napravi tekstualniot del {to go sodr`i gorniot kod.Bidete sigurni deka datotekata e ~isto tekstualna.Morate da ja snimite tekstualnata datoteka so .c ekstenzija.

Potoa mora da go kompajlirate izvorniot kod.Rezulktat na kompajliraweto e izvr{na datoteka {to mo`ete da ja startuvate.

Za da kompajlirate program pod pove}eto Unix operativni sistemi treba da ja koristite komandata:

& cc test.c

i pod Linux:

& gss test.c

Rezultantnata izvr{na datoteka e a.out datoteka.Za da ja startuvate nea mora da napi{ete:

&./a.out

Izlezot od programot mora da se pojavi na ekran.

Zdravo Makedonijo!

Za da go kompajlirate izvorniot kod vo drugi okolini,mora da koristite nivni razvojni okolini.Za ova mora da se konsultirate so korisni~kiot vodi~ od va{iot kompajler.

1-3Detali za test programot

#include <stdio.h>

Mu ka`uva na C kompajlerot da ja vklu~i datotekata “stdio.h” vo ovaa to~ka na va{iot C program pred ~ekorot za kompajlirawe.Ovaa “vklu~ena datoteka” sodr`i nekolku definicii,deklaracii i sl.

main()

C programot e sostaven od edna ili pove}e funkcii.Funkciite se tulite na C programot.main() funkcijata e razli~na od drugite funkcii po toa {to taa e po~etna to~ka za egzekucija na programot.Na{iot program sodr`i samo edna funkcija dodeka slo`eni programi mo`e da sodr`at nekolku iljadi.

{

Otvorena zagrada go ozna~uva po~etokot na blokot.Zatvorena zagrada }e go ozna~i negoviot kraj.Ovaa zagrada zna~i po~etok na main() funkcijata.

printf(“Zdravo Makedonijo\n”);

Ovaa linija na kod ja otpe~atuva re~enicata pome|u navodnicite na va{iot izlezen ekran.\n mu ka`uva na programot da zapo~ne so nov red.

Sekoja komandna linija vo C zavr{uva so “;” karakterot.Kontrolnite izrki se isklu~ok.Naskoro }e mo`ete da prepoznaete koga mora da stavite ; na krajot od liniskiot kod.

}

ja zatvara main() funkcijata.Ovoj program sodr`i samo edna funkcija dodeka slo`eni programi mo`e da sodr`at pove}e funkcii.

1-4 Tipovi na podatoci i promenlivi

C koristi nekolku podato~ni tipovi na podatoci.Ova vklu~uva karakteri,celobrojni broevi i realni broevi.

Vo C jazikot mora da deklarirate promenliva pred da mo`ete da ja koristite.

Deklariraweto na promenliva da bide na primer,celobrojna ili karakter, }e dozvoli kompjuterot da alocira memoriski prostor za to~no za~uvuvawe i interpretirawe na podatokot.

1-5 Imenuvawe na promenliva

Podobro da koristite imiwa so zna~ewe za va{ite promenlivi iako toa mo`e da gi napravi imiwata dolgi.Isto taka mora da znaete deka C e senzitiven na golemi i mali bukvi.Promenliva so ime “BROJAC” e razli~na od promenliva so ime “brojac”.

Isto takvi se i funkciite i komandite vo C jazikot.Mo`e da koristite bukvi,cifri i dolna crta za imiwata na promenlivite.Ime na promenliva mo`e da ima 31 karakter vo ANSI C jazikot.

Deklaracijata na promenlivi mora da zeme mesto vedna{ po otvaraweto na blokot odnosno {.Na primer,mo`e da deklarirame promenlivi za main() funkcijata kako vo ovoj kod:

main()

{

int count;

float sum,area;

.

.

.

}

Prviot karakter vo imeto na promenlivata mora da bide bukva ili dolna crta.Ne smee da bide zbor rezerviran vo C jazikot(komandi i prethodno definirani imiwa na funkcii)

Primer za koristewe na promelivi:

#include <stdio.h>

main()

{

int sum;

sum=12;

sum=sum+5;

printf(“Sumata e %d”,sum);

}

Op{tata forma za deklarirawe na promenlivi e

Type name;

Linijata sum=sum+5; zna~i:Zgolemija vrednosta na sumata za 5.Ova isto taka mo`e da se napi{e i kako sum+=5;vo C programskiot jazik.

printf funkcijata }e go prika`e slednovo:

Sumata e 17

Vo slu~ajov %d e mesto za celobrojnata promenliva ~ie ime doa|a posle navodnicite.

Naj~esti tipovi na podatoci se:

int: celobrojni

long:dolgi celobrojni

float:realen broj

double:dolg realen broj

char:bukva

Drugi zagarantirani mesta za promenlivi se:

%d:decimalen broj

%ld:dolg decimalen broj

%s:niza od karakteri

%f:realen broj

%e:dolg realen broj

printf() funkcijata koristena vo primerot sodr`i dva dela.Prviot del se karakterite vo navodnicite.Toa se vika formatiran string.Toj go determinira izlezniot format za printf funkcijata.Vtoriot del e del so lista na promenlivi.

Vklu~uvame zagarantirano mesto za sekoja promenliva {to ja ima vo listata na promenlivi za da i dademe prostor vo kone~niot tekst od printf funkcijata.

1-6 Kontrolni karakteri

Kako {to vidovte vo prethodniot primer \n kontrolniot karakter e za nov red.

Drugi kontrolni karakteri se:

\n nov red

\t tab

\r vra}awe na mesto

\f potrebna forma

\v vertikalen red

1-7 Pove}e funkcii

Poglednete go primerov:

#include <stdio.h>

main()

{

printf(“Sega ke preminam na test funkcijata\n”);

test();

printf(“\n sega sum posle test funkcijata \n”);

}

test()

{

int a,b;

b=a+100;

printf(“a e %d i  b e %d”,a,b);

}

Vo ovoj primer napi{avme dodatna funkcija.Ovaa funkcija ja povikavme od vnatre{nosta na glavnata funkcija.Koga ja povikavme funkcijata, programot prodol`uva vo test() funkcijata i po nejzinoto zavr{uvawe,control se vra}a vedna{ posle test() funkcijata povikana vo main().

Gledate deka deklarirawe na funkcija i nejzino povikuvawe e lesna zada~a.

Samo obrnete vnimanie deka koristevme “;” koga ja povikavme funkcijata, no ne i koga ja deklariravme.

So ova e zavr{ena prvata lekcija.Znajte deka bez ve`bi so vistinsko programirawe ne se u~i ni{to.