Kompjuterski mre`i

Osnovna TCP/IP mre`a

Vo ova poglavje,}e vi opi{am kako raboti mre`ata.NEMA da ve zamoruvam so detali kako raboti hardverot,kako se formiraat IP adresite ili za sedumte sloja na TCP/IP protokolot.Namesto toa,samo }e opi{am {to se slu~uva koga }e go startuvate kompjuterot na va{iot klient.Kako toj dobiva pristap do mre`ata.

Na sekoj sistem na mre`ata,dali e kompjuter,printer ili nekoj drug ured,mu treba edinstvena adresa po koja toj }e bide identifikuvan.So TCP/IP protokolot, ovaa adresa e 32 biten broj

opi{an koristej}i ~etiri cifri,sekoja cifra broj od 0 do 255 e podelen so to~ka.Ova e primer

 za IP adresa.

169.254.0.0

Koga }e se startuva prvpat kompjuterot na klientot,mu treba IP adresa. Administratorot mo`e ra~no da go konfigurira sistemot so stati~na IP adresa. No so golema mre`a,ra~no nazna~uvawe

na stati~na IP adresa na sekoj sistem vo mre`ata bi bilo mnogu rabota.

Sistemot mo`e da se konfigurira da si ja zadr`uva IP adresata avtomatski.Vo toj slu~aj }e bara IP adresa od Dynamic Host Configuration Protocol (DHCP) serverot na mre`ata.Taka koga sistemot

prvpat }e se startuva go bara DHCP serverot.

Za da se koristi dinami~no IP adresirawe,mora da imate DHCP server na mre`ata od koj klientite mo`e da gi zadr`uvaat IP adresite.Koga administratorot postavuva DHCP server toj mora da go konfigurira opsegot na adresi koj serverot mo`e da im gi prepu{ti na klientite.

Ovoj opseg na adresi se vika “scope”.

Za da go vidite scopo-ot na va{iot DHCP server,logirajte se kako administrator na serverot

{to raboti kako DHCP.Potoa odberete Start/Programs/Administrative tools/DHCP za da go otvorite DHCP prozorecot.Pod imeto na serverot kliknete na “+” vedna{ do “scope” i potoa kliknete na “Address Pool” za da go vidite opsegot na IP adresite vo scope-ot.

Administratorot mo`e ra~no da go konfigurira kompjuterot na klientot so IP adresa od DHCP serverot.No,golema mre`a mo`e da ima nekolku DHCP serveri,vo slu~aj nekoj da padne,

sistemite vo mre`ata mo`e seu{te da dobivat IP adresi od drug DHCP server.Kompjuterot na klientot mo`e da bide konfiguriran da zadr`i IP adresa od DHCP serverot avtomatski.

Za da se konfigurira DHCP kompjuterot na klientot:

1.      Logirajte se na klinetskiot kompjuter kako Administrator

2.      Odberete Start/Settings/Network i Dial-up Connections

3.      Desen klik na “Local area connetction” i odberete “Properties” od popup menito.]e se pojavi

“Local area connection properties”.

4.      Vo "Local Area Connection Properties" dijalogot,kliknete na "Internet Protocol (TCP/IP)" da go obele`ite.Potoa kliknete na [Properties] kop~eto."Internet Protocol (TCP/IP) Properties"dijalogot se pojavuva.

6.Vo "Internet Protocol (TCP/IP) Properties" prozorecot selektirajte "Obtain an IP address automatically" i "Obtain a DNS server address automatically".

Ako klientskiot kompjuter e konfiguriran da dobiva IP adresa avtomatski,no ne mo`e da se konektira so DHCP server toj }e koristi “Automatic Private IP Addressing“ (APIPA) za da generira svoja IP adresa.APIPA generira adresi pome|u 169.254.0.0 i 169.254.255.255,so podmre`na maska od 255.255.0.0.

Vo ova poglavje nema mnogu da se zadr`ime so podmre`nite maski,no samo nakratko }e ka`eme deka IP adresata ima dva dela,mre`en IP del i priklu~en IP del.So APIPA koj bilo klientski kompjuteri {to ne mo`e da se konektiraat so DHCP server }e se zdru`at zaedno i }e formiraat nivna mala podmre`a.Zatoa mre`niot del od I adresata }e se odmaskira.

Odkako APIPA IP adresata e kreirana klientskiot kompjuter go emituva toa do negovata mre`a.Ako generiranata adresa e ve}e koristena od drug sistem na mre`ata,klientskiot kompjuter generira i emituva druga IP adresa.

APIPA e dobra zatoa {to ni dopu{ta da namestime ednostavna mre`a so ednostavno vklu~uvawe na sistemot vo hub i vklu~uvawe.No ako ne odlu~ite da koristime APIPA, otkrivaweto na gre{ki vo mre`ata mo`e da bide pomalku zbunuva~ko.Toa e taka bidej}i sistemite koi ne mo`at da kontaktiraat so DHCP server }e bidat vo mo`nost da komuniciraat so sekoj drug a i sistemite na rabotniot del od mre`ata }e bidat vo sostojba da komuniciraat so sekoj drug.No,dvete grupi na sistemi nema da mo`at da komuniciraat me|u sebe.

Za da ja vidite IP adresata na va{iot kompjuter koja e momentno odredena selektirajte Start | Programs | Accessories | Command Prompt.Vo DOS prozorecot napi{ete:>ipconfig. “Ipconfig“ komandata }e vi ja vrati IP adresata i podmre`nata maska.

Napomena deka “ipconfig“ rezultatot poka`uva kako na gornata slika,deka nema IP adresa odredena za “default gateway“.Vo ova poglavje nema da odime vo ruteri i “gateways“,no nakratko,}e vi treba “gateway“ ako sistemot na va{ata mre`a treba da kontaktira so sistemite na druga mre`a.Na primer ako sakate va{ata mre`a da ima pristap do internet.

Zatoa {to DHCP serverot ima ograni~en opseg na IP adresi {to mo`e da gi odredi toj samo gi iznajmuva IP adresite.Za da gi vidite site adresi {to momentno se iznajmeni od DHCP serverot,se logirame kako administrator na serverot nakoj e vo tek DHCP.Potoa selektirame Start | Programs | Administrative Tools | DHCP za da go otvorime "DHCP" upravuva~kiot prozorec. Pod imeto na serverot klikame na "+" vedna{ do "Scope" i potoa klikame na "Address Leases".

Periodot na iznajmuvawe e osum dena.Posle ~etiri dena,klientskiot kompjuter }e isprati poraka do DHCP serverot baraj}i da se obnovi iznajmuvaweto.Ako kompjuterot ne mo`e da kontaktira so DHCP serverot }e proba povtoreno pred iznajmuvaweto da zavr{i.

Ako klientskata IP adresa iste~e,klientskiot kompjuter }e proba da stapi vo kontakt so DHCP server za nova IP adresa.Ako ne mo`e da kontaktira so DHCP server,odi povtorno do APIPA za da generira svoja IP adresa.

Traeweto na iznajmuvawe i se druga mo`e da se konfigurira.No,toa e tema na celo drugo poglavje.Se nadevam deka ova poglavje vi dade idea za toa {to se slu~uva koga }e go startuvate va{iot klientski kompjuter i kako dobiva pristap do mre`ata.Bi trebalo da bidete vo sostojba ovaa osnova za kompjutersko vmre`uvawe da ja dopolnite so pove}e detali.

OSI Fizi~ki sloj

Fizi~kiot sloj (OSI sloj 1) raboti so mehani~ki i elektri~ni specifikacii na mre`niot hardver.Specifikaciite na slojot 1 definiraat konektori,izlezni pinovi,signalni naponi i sli~en softver.

Najosnovnata komponenta na fizi~kiot sloj e mre`nata karta  “Network Interface Card“(NIC).Za da se instalira mre`na karta treba da imate slobodni resursi na va{iot kompjuter,kako IRQ i I/O adresa.Ako opreativniot sistem i mre`nata karta se Plug-and-Play (PnP),ovie resursi se odreduvaat avtomatski.

Povtoruva~ot e ured koj raboti na fizi~kiot sloj i gi zasiluva,rekonstruira i prepra}a signalite dozvoluvaj}i da ja prodol`ite dol`inata na mre`niot kabel.

Hub и MAU

Drug osnoven ured na fizi~kiot sloj e hub-ot (“Ethernet hub“).Hub-ot se koristi kako centralen ured na koj se povrzani drugiote mre`ni uredi.Koga signalot pristignuva na eden port od hub-ot toj se pra}a na site drugi portovi na hub-ot.Hub-ot ne ja deli mre`ata kako svi~ot.Pove}eto hub-ovi obezbeduvaat kaskadni portovi {to dozvoluva da se priklu~at drugi hub-ovi za da se obezbedat pove}e portovi.

“Token ring“ mre`ata koristi “Multi-station Access Unit“ (MAU) podobro od hub.Ako MAU detektira gre{ka na portot toj mo`e avtomatski da go otstrani toj port za da ja odr`i rabotata vo prstenot.Pove}eto MAU uredi obezbeduvaat “ring-in port“ i “ring-out“ port {to dopu{ta da se obezbedat pove}e portovi.

Koaksijalen kabel

Koaksijalniot kabel koristi polna `ica vo negovoto jadro koja e obikolena so pleten metalen {tit.Izolacioniot materijal ja deli `icata od metalniot {tit.Centralnata `ica nosi elektri~en signal od mre`niot podatok.Metalniot {tit za{tituva od elektri~ni pre~ki.Ranite Eternet mre`i koristele debel RG-8 koaksijalen kabel.Ovoj kabel e poznat kako tiknet (thicknet).

IEEE kreira{e sistem za specificirawe na mre`ni kabli.Thicknet dizajnira{e 10base5.10 e specificirana maksimalna brzina na kabelot vo megabiti vo sekunda.”Base” e za “baseband” tipot na signal.Toa zna~i deka toj koristi digitalen signal.5 zna~i deka 500 metri e maksimalnata dol`ina na del od toj kabel.

Thicknet kabelot e mnogu krut taka {to mre`nite kommpjuteri i uredite ne se povrzuvaat direktno na kabelot.Sekoj kompjuter ili drug ured se odnesuva kako ~vor,povrzan na kabelot koristej}i razreduva~ki “drop” kabel. Thicknet r’betot mo`e da odi vo plafon,so drop kabli koristeni za da se priklu~at individualnite kompjuteri.Sekoj drop kabel e povrzan so Thicknet rbetot koristej}i transresiver.

Za da se priklu~i transresiverot na Thicknet kabelot treba tehni~arot da ise~e dupka niz {titot i da prika~i “vampire tab” taka {to se probiva `icata,odnosno jadroto na koaksijalniot kabel.Transresiverot toga{ se povrzuva na mre`nata karta na kompjuterot koristej}i kabel so DB-15 konektor nare~en DIX (Digital Intel Xerox) ili AUI (Attachement Unit Interface).

Transresiverite ne mo`e da bidat smesteni poblisku od 2,5 metri i transresiverskiot drop kabel ne treba da bide podolg od 50 metri.Ne smee da bidat povrzani pove}e od 100 ~vora na Thicknet segmentot.

Poradi visokata cena i te{kata instalacija,Thicknet retko se koristi deneska.Ako e ve}e instaliran ili ako vo okolinata ima visoki elektri~ni pre~ki toj se u{te mo`e da se koristi.Golemite mre`i mo`e da koristat Thicknet kako glaven kabel za povrzuvawe na granki na mre`ni segmenti.

10Base2

Ima dva tipa na koaksijalen kabel.Pokraj Thicknet koj {totuku go objasnivme postoi i Thinnet.IEEE imenuvaweto za Thinnet e 10base2.Mo`e da mislite deka 2 vo 10base2 zna~i deka maksimalnata dol`ina na delot od kabelot e 200 metri,no vistinskata maksimalna dol`ina e 185m.

Сигналот е исто така заслабнат секогаш кога ќе наиде на Т конектор или барел конектор. Заради ова 10Base2 мрежата може да има максимум 30 чворови на сегмент.

Poradi visokata cena,Thinnet e retko koristen deneska.Prakti~no deneska site mre`i koristat “Unshielded Twisted Pair“(UTP) kabel.Nekoi stari mre`i koristat i “Shielded Twisted Pair“(STP),koj e sli~en na UTP,no ima metalen {tit za za{tita od elektri~ni pre~ki.No ako ve}e ne e instaliran ili ako nema elektri~ni pre~ki se koristi UTP za mre`no povrzuvawe.

Unshielded Twisted Pair (UTP)

Izvrten par se dve izolirani bakarni `ici izvrteni edna okolu druga.UTP kabelot voobi~aeno sodr`i ~etiri para izvrteni `ici.IEEE oznakata za UTP e 10baseT.UTP e sli~en na telefonskiot kabel.Dvata tipovi na kabli imaat sli~ni konektori,osven UTP mre`niot konektor,dizajniran kako RJ-45,koj e pogolem i ima osum kontakti sporeden so konektorot za telefon RJ-11 koj ima ~etiri kontakti.

Maksimalnata dol`ina na del od kabel UTP e 100 metri a maksimalniot broj na ~vorovi na eden segment e 1024.Electronics Industries Association/ Telecommunication Industries Association vospostavi standard za UTP kabel (EIA/TIA 568A).Standardot koj primarno se odnesuva na maksimalnata brzina na kabelot ima pet kategorii:

Zatoa {to cenata e malku povisoka i zatoa {to dozvoluva nadgradbi vo idnina,pove}eto mre`i koristat kabel od 5 kategorija.

Povtoruva~ (repiter)

Ako vi treba da prodol`ite del od kabel podolg od maksimalnata dol`ina, mo`ete da koristite povtoruva~.Toj go zasiluva i/ili zabrzuva signalot.Za `al povtoruva~ot go zasiluva sekoj aspekt na oslabeniot signal,vklu~uvaj}i gi i nepravilnite signali i signalite na {um.

“Starbus“ Topologija

Eternet mre`ata e voobi~aeno implementirana vo fizi~ka yvezda topologija. Mre`ata seu{te gi sledi specifikaciite na bus topologijata,no kablite se povrzani vo yvezda-podreduvawe do centralen hub.

Zatoa ovaa mre`a se veli deka ima bus logi~ka topologija i yvezda fizi~ka topologija.Nekoga{ ovaa konfiguracija se narekuva starbus.

Hub-ot go sodr`i baraniot kraj na kablovska terminacija.

So bus fizi~ka topologija,ako eden kabel se prekine celata mre`a pa|a zatoa {to nema terminacija na krajot kade e prekinat kabelot.

Prednosta na yvezda topologijata e toa {to ako eden kabel se prekine,samo eden element pa|a.Negativna strana na yvezda topologijata e {to bara mnogu kabli za da se implementira i ako centralniot hub otka`e celata mre`a pa|a.

Soba so oprema

Vo realniot svet,yvezda topologijata retko e postavena vo oblik na yvezda.Vo realnosta sekoja kompjuterska rabotna stanica ili mre`en ured e povrzan so mre`na konektorska plo~a postavena na yid.Kablite odat vo yidovite od konektorskata plo~a do sobata so oprema.Sobata so oprema sodr`i ormar (rack) so panelni plo~i zaka~eni na nego.Sekoj kabel {to doa|a od yidot e povrzan konektor na panelnata plo~a.

Mre`niot hub isto taka e postaven vo sobata so oprema.Kratki UTP kabli, nare~eni panelni kabli,se koristat za da se povrzat mre`nite kabli so hub-ot. So vodewe na site mre`ni kabli do sobata so oprema,fizi~kata konekcija na rabotnite stanici mo`e lesno da bide smeneta na centralna lokacija.So davawe na pristap samo na odreden personal do sobata so oprema,mre`nata oprema mo`e da se ~uva na sigurno.

Fiber opti~ki kabel

Drug tip na kabel {to denes se koristi e fiber opti~kiot.Fiber opti~kiot kabel ima stakleno ili plasti~no srce.Svetlosni snopovi gi nosat podatocite. IEEE oznakata za fiber-opti~ki kabel e 100baseFX.

Zatoa {to svetlinata ne potpa|a na elektri~na interferencija,maksimalnata dol`ina na fiber-opti~kiot kabel e 2 kilometri.100baseFX e dobar izbor na kabel za okolini so visoka elektri~na interferencija.Isto taka e mnogu pote{ko da se povrzete na fiber-opti~ki kabel,pa toj obezbeduva i pogolema sigurnost vo mre`ata.

Ima dva vida na fiber-opti~ki konektori,SC i ST.Slikata od levo go poka`uva tipot SC.

Data slojot vo OSI modelot

Data slojot (sloj broj 2 vo OSI modelot) sodr`i dva podsloja;logi~ka kontrola za vrski (LLC) i kontrola za vlez na podatoci (MAC).IEEE specifikacijata 802.3 i 802.5 ja definira MAC kontrolata za Eternet i Token Ring.

Site hostovi vo mre`ata,vklu~uvaj}i gi i mre`nite uredi kako printeri i ruteri,moraat da imaat edinstven identifikator nare~en MAC adresa.Data slojot gi koristi MAC adresite za da gi prenese porakite od fizi~kiot sloj do mre`niot sloj i obratno.Upotrebata na MAC adresi dozvoluva prenos na podatocite vo samata mre`a,no ne preku ruterite.

Most i Svi~

Najgolemite mre`ni uredi koi rabotat na data slojot se mostovite i svi~evite. Mostot ~uva lista na MAC adresi koi se povrzani na sekoj negov port.Toj gi ~ita destinaciskite MAC adresi na sekoj paket koj {to }e go primi.Zatoa {to mostot ne go modificira paketot na bilo kakov na~in,procesot se vika transparentno mostuvawe.

Ako  destinacijata e na ist mre`en segment mostot go otfrla paketot.Ako destinacijata e na drug mre`en segment,mostot go prepra}a paketot na to~niot segment.Ako tabelata na MAC adresi na mostot ja nema destinacijata,paketot se prepra}a do site segmenti osven do pra}a~kiot i se ~eka ured da odgovori na nego.Ako nekoj ured odgovori mostot ja a`urira svojata tabela so novata MAC adresa.

Svi~ot e sli~en na mostot vo na~inot na pra}awe na porakite niz mre`ata,osven toa {to svi~ot mo`e da gi prepra}a porakite pome|u portovite simultano. Svi~ot mo`e da ja segmentira mre`ata na tolku delovi kolku {to ima portovi. Vo celosno svi~uvana mre`a,sekoj ured se priklu~uva na svi~ po~esto otkolku na hub.Ova ovozmo`uva brzinata na mre`ata da bide kombinacija od brzinata na site portovi.

Mre`no nivo vo OSI

Mre`noto nivo (sloj broj 3 vo OSI) koristi rutabilni protokoli za da ispora~a data paketi do mre`i povrzani preku ruteri.Za da se rutiraat paketite, mre`noto nivo koristi logi~ko adresirawe.Rutirawe e proces na dvi`ewe na data paketi od eden mre`en segment do drug mre`en segment.

Sekoja LAN ili mre`en segment ima svoja edinstvena logi~ka adresa.Protokolot od mre`niot sloj dodava adresa na pra}a~ i adresa na prima~ na sekoj data paket.Paket {to ima destinacija koja ne e na lokalna podmaska se pra}a na t.n. “default gateway” koja mo`e da komunicira nadvor od lokalnata podmaska.

Inter-network packet exchange (IPX) e Netware protokol koj izveduva funkcii od mre`niot sloj za Netware IPX/SPX mre`ata.IPX protokolot koristi 32 bitni mre`ni adresi i 48bitni adresi na uredite.IPX/SPX be{e popularen protokol nekolku godini,no be{e smenet od TCP/IP protokolot na pove}eto mre`i.

IP adresirawe

Internet protocol (IP) e protokol od mre`noto nivo koristen za rutirawe na paketite niz mre`ata.IP protokolot koristi 32 bitni adresi za definirawe na adresite na mre`nite segmenti i adresite na uredite.Ako nekoj ured treba da se priklu~i na internet,adresata mora da bide edinstvena pome|u site drugi uredi priklu~eni na internet.Mo`e da se osigurate deka va{ata IP adresa e edinstvena so toa {to }e ja zemete od mre`niot informati~ki centar (InterNIC).Za mre`ite,InterNIC nazna~uva blokovi od adresi.

Osum biten binaren broj mo`e da se napi{e kako decimalen broj pome|u 0 i 255. IP adresata naj~esto se pi{uva kako 8 biten decimalen broj odvoen so to~ki. Broevite 0 i 255 se rezervirani za specijalni nameni.Podmre`na maska se koristi za da se odredi koj del od IP adresata e mre`nata adresa a koj adresata na uredot.Desnata strana na brojot e idnetifikatorot na uredot.[to pove}e mesta za korisni~ki identifikator,tolku pove}e korisnici mo`e da nazna~ite na mre`ata.

Klasi na adresi

InterNIC nazna~uva blokovi od adresi definirani so klasi.Klasa A mre`a gi koristi desnite tri dela za identifikatori na doma}in.Ova ovozmo`uva nazna~uvawe na 16,77,214 edinstveni identifikatori na doma}ini.Ova ostava eden del od adresata za mre`ni identifikatori.Prviot bit od najleviot del od adresata se koristi za identifikuvawe na tipot na klasata.Ova ostava sedum bita za mre`en identifikator,dozvoluvaj}i 126 edinstveni mre`ni identifikatori.

 Mre`ite od klasa V gi koristat prvite dva dela od adresata za identifikatori na korisnici.Mre`ite od klasa C go koristat desniot eden del od adresata za identificirawe na korisnici. Koristeweto na mre`na klasa so pomalku mesto za identifikatori na korisnici ostava pove}e mesto za mre`ni identifikatori.Podolu e tabela na broj na mre`i i korisnici poddr`ani od razli~nite mre`ni klasi.

Podmre`ni maski

Ruterite gi koristat identificira~kite bitovi za da odredat koj del od IP adresata e mre`nata adresa a koj adresata na korisnikot.Na primer,ako prviot bit vo IP adresata e 0,ruterot }e kreira podmre`na maska so {emata 255.0.0.0.Koristej}i logi~ka I opreacija so IP adresite i podmre`ni maski gi maskira poslednite ~etiri delovi,ostavaj}i ja samo mre`nata adresa.

           Zabele{ka:Nekoi u~ebnici gi zemaat IP adresite kako cifri,bitovi ili bajti.Koga }e odgovarate na pra{awe na ispit bidete sigurni kako e definiran brojot vo pra{aweto.Sekoj del od IP adresata razdelen so to~ka mo`e da sodr`i edna,dve ili tri cifri.Bajtot mo`e da bide pretstaven kako eden heksadecimalen simbol ili osum digitalni bitovi.Mnogu tekstovi sodr`at gre{ki vo opi{uvaweto na IP adresite i nivnite klasi.

Organizaciite ne se zaklu~eni vo pogled na brojot na mre`i i korisnici ovozmo`eni od mre`nata klasa koja ja koristat.Mre`en in`ener mo`e da kreira mre`na podmaska za da go zgolemi brojot na edinstveni mre`ni adresi ili mo`e da koristi proxy server.So koristeweto na proksi server, na sekoj korisnik vo mre`ata ne mu treba edinstvena IP adresa.Samo proksi serverot e obezbeden so edinstvena Internet IP adresa.Korisni~kite barawa do Internet se prifa}aat i obrabotuvaat od proksi serverot.Zatoa {to samo IP adresata na proksi serverot e vidliva na Internet,vnatre{nite mre`ni i korisni~ki adresi mo`e da bidat edinstveni samo vnatre vo mre`ata.

Koga se koristat Web browser-i,na lu|eto im e te{ko da gi zapametat i koristat IP adresite.Zaradi ova kreiran e sistem za da dozvoli koristewe na imiwa kako nad-imiwa na IP adresite.Za da se naso~i baraweto do vistinskiot korisni,na ruterite im treba IP adresata vo broen format.Domain Name Service (DNS) obezbeduva metod za razre{uvawe na imiwata vo IP adresi.DNS servisot sodr`i indeks so imiwa i nivnite IP adresi.Ako DNS servisot ne mo`e da go razre{i imeto,toj mo`e da pobara drug DNS servis {to mo`e.

Rutira~ka tabela

Rutira~kite protokoli go obezbeduvaat ruterot so tabela na mre`ni IP adresi nare~eni rutira~ka tabela.Tabelata se sostoi od vlezovi so pet osnovni delovi na informacii:

q       Adresa na ruterot na koj {to e direktno povrzan

q       Adresa na mre`ata na koja e povrzan ruterot

q       Adresa na mre`ata na koja {to povrzaniot ruter mo`e da prepra}a

q       Cena vo vreme ili dale~ina za koristewe na taa ruta

q       Starost na ovaa tabela na vlezovi

Rutira~kiot protokol gi odr`uva rutira~kite tabeli dinami~ki taka {to administratorot ne mora da ja konfigurira sekoja ruta ra~no.Sekoj ruter na daden period ja emituva svojata tabela do site povrzani ruteri.Ovie emituvawa se koristat za da se izgradi inicijalna rutira~ka tabela i taa da se a`urira.

Rutirawe

Koga mre`niot sloj }e primi paket ja proveruva destinaciskata adresa vo svojata tabela i re{ava koj povrzan ruter mo`e da go prati paketot do destinacijata.Ruterot go odreduva najdobriot pat za da go preprati paketot so pomo{ na rutira~ki protokol kako na primer Open Shortest path first (OSPF) ili Routhing information protocol (RIP).

Hops e brojot na ruteri koj data paketot mora da gi pomine za da stigne do destinaciskata mre`a.Ticks e vremeto potrebno za paketot da stigne do destinaciskata mre`a,obi~no mereno vo 1/18 od sekunda.Za da se spre~i paketite da patuvaat beskrajno me|u mre`ite se vnesuva limit vo brojot na hops-ovi.

Ruterot mo`e da se nazna~i i kako default gateway.Specijalnite pametni ruteri imaat tabeli so pateki do site mre`ni segmenti vo mre`ata.Ako ruterot ne e povrzan direktno do destinaciskata podmre`a,toj mo`e avtomatski da go preprati paketot do defaul gateway na pametniot ruter.

Bruter (bridge/router) e ured koj raboti kako most koristej}i MAC adresi za filtrirawe na soobra}ajot i deluva kako ruter koristej}i gi IP adresite za prepra}awe na paketite.Bruterite ~esto se ozna~uvaat kako svi~evi od sloj 2.

Ruterite obi~no se kutii so stakovi ili uredi prika~livi na ormar so pove}e mre`ni konektori no bez tastatura ili monitor.Server mo`e da raboti kako ruter ako e konfiguriran so pove}e NIC-ovi i rutira~ki softver.

Transportno nivo od OSI

Transportnoto nivo (sloj 4 od OSI modelot) koristi konekciski orientirani protokoli za da ovozmo`i konekcija od kraj do kraj pome|u izvorniot kompjuter i destinaciskiot kompjuter.Transmission control protocol (TCP) e protokol od transportniot sloj koj obezbeduva kontrola na protok,multipleksirawe, detekcija na gre{ki i popravawe.

Na pra}a~kiot kraj,porakata e razdelena na mali segmenti i na sekoj segment mu e dodelen sekvencen broj.Na prima~kiot kraj segmentite se proveruvaat od gre{ki. Ako segmentite se primeni bez gre{ki,tie povtorno se sostavuvaat vo pravilna sekvenca i se pra}a poraka na pra}a~kiot kompjuter deka se e dobro.Ako pra}a~kiot kompjuter ne dobie vakva poraka toga{ toj povtorno gi pra}a segmentite.

Drugi transportni protokoli

Sequenced packet exchange (SPX) e Netware protokol koj vr{i funkcii od transportnoto nivo za IPX/SPX mre`ata na Netware. IPX/SPX be{e popularen mre`en protokol nekolku godini,no be{e smenet od TCP/IP vo mnogu mre`i.

User Datagram Protocol (UDP) e protokol bez konekcija od transportniot sloj koristen za pra}awe na vremenski senzitivni poraki kako realno vremenski audio i video.Ne proveruva gre{ki i ne pra}a povratni poraki na emituva~kiot kompjuter.Poradi toa {to podatocite se procesiraat vo realno vreme,nema logika da se pra}a paket {to ve}e bil prezentiran.

Transportniot sloj ne obezbeduva nitu zavr{uva mre`na konekcija.Sesiskiot sloj (sloj 5 vo OSI) e toj {to zapo~nuva,odr`uva i zavr{uva konekcii.Transportniot sloj ne e vme{an vo rutiraweto na paketite od izvorot do destinacijata.Mre`niot sloj (sloj 3) nazna~uva logi~ki adresi na paketite i gi rutira niz mre`ata.Otkako sesiskiot i mre`not sloj }e vospostavat virtuelno kolo,transportniot sloj obezbeduva sigurna dostava na podatocite.

TCP/IP pomagala

TCP/IP doa|a so set na komandni linii koi mu ovozmo`uvaat na mre`en tehni~ar da upravuva i da ja poprava mre`ata.

PING (packet internet groper)

PING se koristi za da se testira mo`nosta dva korisnici vo mre`ata da komuniciraat.Za da se testira konekcijata,iskucajte PING i IP adresata na drugiot korisnik.Ako korisnikot mo`e da se dobie,PING }e reportira za vremeto potrebno da se primi odgovor od korisnikot.Ako korisnikot ne mo`e da se dobie, PING }e dade izve{taj {to sodr`i informacii {to mo`e da ja otkrijat pri~inata na problemot.

Windows kompjuterite }e pratat ~etiri PING poraki.Ako korisnikot ne mo`e da se dobie,nekoi operativni sistemi }e prodol`at so ispra}awe na paketi se dodeka ne se otka`e PING komandata so pritiskawe na CTRL-C na tastaturata.

TRACERT (trace ruote)

TRACERT se koristi za otkrivawe na patot pome|u dva korisnika vo mre`ata.Za da se otkrie patot napi{ete TRACERT so IP adresata na drugiot korisnik.TRACERT }e go dade sekoj ruter {to e zateknat na patekata pome|u dvata kompjuteri.Isto taka go dava i brojot na hops-ovi pome|u kompjuterot i destinacijata.

NBTSTAT (NetBIOS test status)

NBTSTAT se koristi za popravka na NetBIOS imiwata koga rabotite so NetBIOS nad TCP/IP.Listata na NetBIOS so imiwa gi ima NetBIOS imiwata i IP adresite.Ako va{ite LMHOST datoteki imaat vlezovi kako #PRE tagovi,ovie vlezovi se prepravaat vo NetBIOS ke{,NetBIOS imiwa i nivni IP adresi isto taka mo`e da se dostavat od WINS server.NBTSTAT komandata mo`e da se koristi za prikaz ili korekcija na vlezovi vo NetBIOS ke{ot so imiwa.

NBTSTAT svi~evi

NBTSTAT [-a RemoteName] [-A IP address] [-c] [-n] [-R] [S] [interval]

RemoteName – Imeto na korisni~kata ma{ina

IP address – prezentacija na IP adresata so to~ki

Interval – povtorno prika`uva selektirani statistiki,pauzirani intervalni sekundi pome|u

sekoj prikaz.Stisnete CTRL-C za da prestane so re-prikaz na statistiki.