Kompjuterski mre`i

Mostovi i svi~evi

Najgolemiot broj na mre`ni uredi {to rabotat na slojot na podato~na vrska se mostovi i svi~evi.Mostovite memoriraat lista na MAC adresi {to se povrzani na sekoj nivni port.Tie gi ~itaat MAC adresite na destinaciite od sekoj paket {to }e go primat.Zatoa {to mostot ne go modificira paketot na bilo kakov na~in, procesot se vika transparentno mostuvawe.

Ako destinacijata e na isto mre`no nivo mostot go otfrla paketot.Ako destinacijata e na razli~en segment,mostot go pra}a paketot na to~noto nivo.Ako MAC adresata na destinacijata

ne e vo tabelata na mostot,paketot se pra}a do site segmenti osven od pra}a~ot i ~eka ured da odgovori.Ako nekoj ured odgovori,mostot ja obnovuva svojata tabela so adresi za da ja vklu~i i

taa adresa.

Svi~ot e sli~en so mostot na na~inot na pra}aweto na paketite niz mre`ata,samo{to svi~evite mo`at da gi pra}aat paketite me|u portovite simultano.Svi~ot mo`e da ja segmentira mre`ata

na tolku delovi kolku {to ima portovi samiot svi~.Vo celosno svi~uvana mre`a,sekoj ured se povrzuva so svi~ porado otkolku so hub.Ova ovozmo`uva brzinata na mre`ata da bide

kombinacija od brzinata na site portovi.

Mre`en sloj

Mre`niot sloj (OSI sloj 3) koristi rutabilni protokoli za da gi ispora~ podato~nite paketi do mre`ite povrzani preku ruteri.Za da gi rutira data paketite,mre`niot sloj koristi logi~ko adresirawe.Rutirawe e proces na premestuvawe na data paketite od edna mre`a ili mre`en segment vo drug.

Transporten sloj

Transportniot sloj (OSI sloj 4) koristi konekciski orientirani protokoli za da obezbedi

sigurna kraj so kraj konekcija pome|u pra}a~kiot kompjuter i kompjuterot na destinacijata.Protokolot

za kontrola na transmisijata (TCP) e protokol od transportniot sloj koj ovozmo`uva kontrola

na protok,multipleksirawe,detekcija na gre{ki i popravawe.

Na pra}a~kiot kraj,porakata e razdelena na mali segmenti i na sekoj segment mu e dodelen sekvencen broj.Na prima~kiot kraj segmentite se proveruvaat od gre{ki. Ako segmentite se primeni bez gre{ki,tie povtorno se sostavuvaat vo pravilna sekvenca i se pra}a poraka na pra}a~kiot kompjuter deka se e dobro.Ako pra}a~kiot kompjuter ne dobie vakva poraka toga{ toj povtorno gi pra}a segmentite.

Sesiski sloj

Ovoj sloj ja avtenticira sigurnosta i zapo~nuva ID konekcija.Zapo~nuva, sinhronizira,odr`uva i zavr{uva sesii.Remote procedure call (RPC) e protokol {to raboti pod sesiskiot sloj.RPC dozvoluva komunikacija pome|u procesi na razli~ni sistemi.

Prezentaciski sloj

Na ovoj sloj aplikaciite komuniciraat na format za razmenuvawe podatoci. Sesiskiot sloj ovozmo`uva konverzija na setot na karakteri i gi formatira podatocite.Izvr{uva enkripcija i dekripcija,kompresija i dekompresija.

Aplikaciski sloj

Ovoj sloj ovozmo`uva izlez pome|u aplikaciite i mre`niot operativen sistem (NOS).Aplikaciskiot sloj obezbeduva mre`ni servisi i aplikacii kako {to se HTTP,FTP,

TELENET i SMP.

Iako mre`nite operativni sistemi vo vistinskiot svet ne rabotat to~no spored OSI modelot,te{ko e da se opi{e rabotata na mre`nite uredi i protokoli bez koristewe na modelot kako referenca.

Mostovi,ruteri,svi~evi i Porti

Ako izvorot i destinaciskiot ured se blisku me|u sebe na istata lokalna mre`a,paketot lesno mo`e da se ispora~a na svojata destinacija.Ako izvorot i destinaciskiot ured ne se blisu me|u sebe,ili se na razli~ni mre`i toga{ vo igra vleguvaat i mostovi,ruteri,svi~evi i porti.

Mostovi

Maksimalnata dol`ina na kabelskiot segment za 10baseT mre`a e 100 metri. Maksimalniot broj na elementi vo sekunda e 1024.No,mnogu neverojatno e deka tolku {iroka mre`a }e raboti efikasno.Duri i mre`a so mnogu pomalku od maksimalniot broj na elementi }e raboti bavno ako eded ili pove}e uredi se te{ki optovaruva~i na mre`ata.Ova e zatoa {to so koristeweto na Eternet CSMA/CD metodot na pristap }e ima golem broj na sudiri {to }e rezultira so gu`va vo soobra}ajot.

Koristeweto na povtoruva~ }e vi ovozmo`i da go zgolemite rastojanieto i brojot na elementi

vo mre`niot segment.No,povtoruva~ite rabotat na nivoto na fizi~kiot sloj na OSI modelot.Tie samo gi povtoruvaat site paketi {to gi primaat.Povtoruva~ ne mo`e da ja zgolemi efikasnosta

na te{ko optovarena mre`a.Ured nare~en “most” mo`e da se koristi za da ja podeli mre`ata na

dva razdelni segmenti i da go reducira soobra}ajot na sekoj segment.

Mostot raboti na slojot na podato~no nivo od OSI modelot;zatoa,mo`e da gi ~ita MAC adresite

vo podato~nite paketi.Mostot ima vnatre{en RAM.Koga mostot za prvpat }e se vklu~i,se

odnesuva kako povtoruva~.No,kako {to mostot prima paketi od sekoj segment od mre`ata,gradi tabela na izvori na MAC adresi na sekoj segment.

Koga mostot }e primi podato~en paket,ja gleda MAC adresata memorirana vo listata na negoviot RAM za da re{i na koj mre`en segment le`i destinacijata na paketot.Ako destinacijata ne e na

ist mre`en segment kako izvorot,mostot }e go prati paketot na drugiot segment.Ako

destinacijata e na istiot segment kako i izvorot ,}e go filtrira ili zapre paketot od preo|awe vo drug segment.

Procesot na filtrirawe na paketite rezultira so toa {to sekoj mre`en segment nosi pomal

broj na paketi.Pomalku soobra}aj na sekoj segment zna~i i pomalku sudiri.Mre`ata e podelena

na dva razli~ni “domeini na sudari” sekoj od niv so pomalku sudiri otkolku originalniot edine~en sudaren domein.Dvata segmenti i celata mre`a rabotat so pogolema efikasnost.

Mre`nite podato~ni paketi mo`e da bidat ili odneseni(unicast) ili emituvani(broadcast).Odneseni zna~i deka destinacijata na paketot e eden ured.So vreme posakano e da se emituva poraka do site elementi vo mre`ata.Ova mo`e da bide neophodno, na primer, za re{avawe na nekoj problem vo mre`ata.Mostovite sekoga{ gi pra}aat site emituvani paketi.

Koga most pra}a paket go kopira to~no ostavaj}i ja originalnata MAC adresa. Mostovite se podeseni da bidat transparentni ili nevidlivi.Zatoa {to mostot ne bara nikakva konfiguracija,tie se najlesniot na~in za da se razdeli golem soobra}aj na dva segmenti za da se zgolemi efikasnosta.

Mostovite ne mo`at da povrzat dva segmenti so razli~ni metodi na pristap,kako Eternet i

Token ring,nitu pak mo`at da povrzat dva razli~ni tipovi na medii kako 10base2 i 10baseT.Ova mo`e da se postigne so specijalni tranzicioni mostovi,no tie retko se koristat poradi toa {to drug metod,na primer,so porten ured e podobar.Mostot mo`e da e edine~en ured vo opremata ili pak mo`e da e instaliran kako softver na server.

Ruteri

Ako imate mnogu golema mre`a,mo`e da ja podelite mre`ata na nekolku segmenti i nazna~ite posebna li~nost za da rakovodi so sekoj segment.Sekoj sistemski administrator }e bide odgovoren za svojot segment.Edno vreme,na nekoj administrator }e mu bide neophodno da go re{i problemot na svojot segment {to }e rezultira so transmisija na do`d od emituvani paketi.

Ako mre`nite segmenti se zdru`eni so most,emituvanite paketi se pra}aat na drugi mre`ni segmenti,zabavuvaj}i gi segmentite na koi ne im treba re{enie na problemot.Ruterite se uredi

koi go filtriraat emituvaniot soobra}aj. Filtriraweto se odviva na emituvanite paketi na mre`ata od kade {to tie poteknuvaat.

Za da mo`at da gi filtriraat emituvanite paketi,ruterite mora da imaat mnogu informacii.

Tie gi ~itaat informaciite prika~eni na paketot na mre`no nivo od OSI modelot.Zaradi ova ruterite rabotat bavno i baraat pobrzi procesori od mostovite.

Svi~evi

Most ili ruter mo`e da se ka`e deka e “svi~” zatoa {to gi koristi informaciite vo podato~nite paketi za da odbere pateka od eden mre`en segment do drug.Most mo`e da bide nare~en kako

 “svi~ od sloj 2” zatoa {to koristi informacii od sloj 2,slojot na podato~na vrska od OSI model.Ruter mo`e da bide nare~en “svi~ od sloj 3” zatoa {to koristi informacii od sloj 3,mre`noto nivo na OSI modelot. Mre`niot ured {to koristi povisok sloj od OSI modelot mo`e

da se nare~e “svi~ od sloj 4” itn.

Porti

Koga mre`ite so razli~ni protokoli,kako Eternet i Token Ring treba da se povrzat me|u sebe,

treba da se rekonstruiraat podato~nite paketi.Za da se napravi ova,potrebni se informacii od mre`niot sloj.Porta e ured koi{to funkcionira na site 7 nivoa od OSI modelot.Porta mo`e da povrze WAN so LAN,LAN so glavna poraka,preveduva protokoli ili konvertira transmisioni medii.

Most,ruter ili porta mo`e da stojat kako sami vo opremata ili mo`e da se implementiraat so softver i pove}e mreno izlezi kartici instalirani na serverot.

Programi za protokol

Mre`nite protokoli definiraat pravila za spravuvawe so podatocite i komunikaciite vo odredena mre`na okolina.Individualnite protokoli rabotat na specifi~ni sloevi od OSI referncniot model.Programi za protokoli e grupa na protokoli dizajnirani da rabotat zaedno.Trite najgolemi protokolni grupi se NetBEUI,IPX/SPX i TCP/IP.

NetBEUI

IBM dizajnira{e NetBIOS (Network Basic Input/Output System) za mali rabotni grupi koi nemaat centralen server.NetBIOS zapo~nuva komunikaciski sesii pome|u kompjuterite.NetBEUI (NetBIOS Extended User Interface) e pro{iruvawe na NetBIOS za da ovozmo`i servisi na transport na

podatoci. NetBEUI e razvien kako del od IBM LAN menaxer operativniot sistem.

Podocna Microsoft go koriste{e NetBEUI protokolot vo Windows For Workgroups (Windows 3.11) za

da obezbedi peer-to-peer mre`na opcija.NetBEUI e koristen denes  za da poddr`i vmre`uvawe vo Windows 9x i Windows NT operativnite sistemi. NetBEUI e ednostaven,brz protokol.Ne e

dizajniran za komunikacija od edna mre`a so druga,pa ne e rutabilen.Raboti samo na transportniot i mre`niot sloj od OSI modelot.

Vo Microsoft Windows mre`nite operativni sistemi,nazna~uvate NetBEUI ime na sekoj kompjuter.

Ova e ime {to go gledate vo listaweto na Network Neighborhood direktoriumot.Imeto mora da soodvetsvuva so NetBEUI konvencijata na imiwa;mora da bide edinstveno so maksimum 15 karakteri bez prazni mesta. NetBEUI protokolot za adresirawe nazna~uva ednokarakteren

sufiks na imeto na kompjuterot za da razlikuva pome|u specifi~nite servisi ili funkcii ovozmo`eni od kompjuterot.

IPX/SPX

Internetwork Packet Exchange/Sequenced Packet Exchange (IPX/SPX) e protokol koristen od Novel Netware produktite.IPX/SPX e baziran na XNS/SPP (Xerox Network Systems/Sequenced Packet

Protocol) dizajniran od Xerox.IPX/SPX e sostaven od dva glavni delovi.Edniot del e bez konekcija(connectionless),a drugiot del e baziran na konekcija(connection based).

SPX e konekciski orientiran protokol.Konekciski orientiranite protokoli baraat element za da vratat poraka za objava koga e primen paketot i za prepra}awe na paketot ako ima gre{ka.Ovoj metod obezbeduva sigurnost,no pra}aweto na porakite ja pravi transmisijata pobavna.

IPX e protokol bez konekcija.Ovie protokoli ne baraat poraki za najava.Koga emituvate poraki do site elementi obi~no ne sakate povratni poraki zatoa {to ova }e go optovari mre`niot soobra}aj nepotrebno.Ovie protokoli rabotat pobrzo.

IPX/SPX obezbeduvaat protokoli za rabota na OSI mre`noto nivo niz aplikaciskiot sloj.Na mre`no nivo IPX protokolot se spravuva so rutiraweto na paketite pome|u mre`ite.Na transportnoto nivo SPX se spravuva so procesot na delewe na podatocite na mali del~iwa na pra}a~kiot kraj i resostavuvawe na istite na prima~kiot kraj.Server Announcement Protocol (SAP) ovozmo`uva zada~i na sesisko nivo za kreirawe i odr`uvawe na konekcii.NetWare Core Protocol (NCP) se spravuva so zada~ite na prezentacisko i aplikacisko nivo.

Postojat dva tipa na {emi na adresirawe.Fizi~ko adresirawe ozna~uva na MAC adresite

vgradeni vo sekoj NIC,ova ne mo`e da bide smeneto.Logi~ko adresirawe ozna~uva na adresite

koi se nazna~eni ili konfigurirani i mo`e da bidat smeneti.Sekako,na krajot,logi~kite adresi

mora da bidat prevedeni vo MAC adresi.

Vo IPX/SPX na sekoj mre`en segment mu treba logi~ka adresa {to go identifikuva. Za razlika od NetBEUI kade {to uredot mo`e da raboti i kako server i kako klient,NetWare pretpostavuva

deka serverot sekoga{ e server,a klientot sekoga{ klient.Serverot e najzna~ajnata to~ka vo NetWare operativnite sistemi.Vo NetWare mre`nata adresa e nazna~ena na serverot.

IPX mre`nata adresa e edinstven osumcifren heksadecimalen broj.Mo`ete da se osigurate deka va{ata IPX adresa e edinstvena so registrirawe so Novel. Broevite 00000000,FFFFFFFF i FFFFFFFE se rezervirani. Identifikator na priklu~ok e edinstven broj dodaden na server adresata za da se identifikuva sekoj servis ili proces {to se odviva vo servisot.Sekoj klient i ured vo IPX mre`ata mora da bide identifikuvan kako 12 cifren broj,ozna~en kako adresa na stanica.Za ova mo`e da ja koristite MAC adresata.Za da komunicira vo mre`ata uredot koristi adresi kreirani so kombinacija na IPX mre`ata i IPX adresata na stanica odvoeni so “:”.

Microsoft ima IPX/SPX kompatibilen protokol nare~en NWLink.Windows sistem mo`e da go

koristi ovoj NWLink za da komunicira so NetWare mre`a.Koga e kofiguriran vo Windows sitem NWLink protokolot koristi samo SPX i IPX protokoli.Pokraj transportniot sloj Windows

koristi NetBIOS i SMB (Server Message Blocks).

IPX paketite mo`e da koristat nekolku razli~ni formati nare~ni tipovi na poraki (IEEE 802.2 i,IEEE 802.3,Eternet II ili SNAP).Zaradi ova IPX/SPX bara nekoja konfiguracija.Ako dva elementi koristat razli~ni tipovi na poraki tie ne mo`at da komuniciraat.Server Announcement protocol (SAP) obezbeduva zada~i na sesisko nivo za kreirawe i odr`uvawe na konekcija.Vo mnogu golemi mre`i IPX/SPX propa|a poradi preteranoto emituvawe na SAP.IPX/SPX be{e popularen mre`en protokol nekolku godini,no so izmisluvaweto na Internet,be{e pot~inet na TCP/IP.

TCP/IP

Transmission Control Protocol/Internet Protocol (TCP/IP) e protokol koristen od Internet.TCP/IP e otvoren za standardi bazirani na ARPANET dizajniran od Advanced Reseach Projects Agency vo 1970-tite.TCP protokolot stana standarden protokol.Zatoa {to e poddr`an od skoro site mre`i,obezbeduva me|usebna rabota pome|u razli~ni tipovi na kompjuteri.Golem del na znaewe potrebno za da bidete mre`en tehni~ar se zasnova na TCP/IP protokolniot program.Ova poglavje e voved vo TCP/IP.]e bide podetalno objasnet vo drugite poglavja.

Sli~no na IPX/SPX,toj e sostaven od dva dela.TCP obezbeduva protokol baziran na konekcija.IP obezbeduva protoklo bez konekcija.Na OSI transportnoto nivo TCP zapo~nuva kraj so kraj

konekcii pome|u dva sistema za da obezbedi sigurna podato~na dostava.TCP go koristi IP na mre`noto nivo za da ispora~a podatoci niz mre`ata.

Vo TCP/IP na sekoj ured mu e potrebna logi~ka adresa,nare~ena IP adresa,koja go identifikuva.IP adresa e 32-biten binaren broj.Ako uredot treba da se povrze na Internet,adresata mora da

bide edinstvena pome|u site drugi uredi povrzani na Internet.Mo`ete da se osigurate daka va{ata IP adresa e edinstvena od Internet Information Center (InterNIC).Za mre`ite,InterNIC nazna~uva blokovi od adresi.

8-biten binaren broj mo`e da se napi{e kako decimalen broj od 0 do 255.IP adresata obi~no e napi{ana kako ~etiri 8-bitni decimalni broevi odvoeni so to~ki.Broevite 0 i 255 se

rezervirani za specijalni nameni.Desniot del od brojot e identifikacija na doma}inot.[to pove}e broevi se koristat za identifikacija na doma}inot tolku pove}e doma}ini mo`e da nazna~ite vo mre`ata.

InterNIC nazna~uva blokovi od adresi definirani so klasi.Klasa A mre`a gi koristi desnite

tri dela za identifikatori na doma}in.Ova ovozmo`uva nazna~uvawe na 16,77,214 edinstveni identifikatori na doma}ini.Ova ostava eden del od adresata za mre`ni identifikatori.

Prviot bit od najleviot del od adresata se koristi za identifikuvawe na tipot na klasata.Ova ostava sedum bita za mre`en identifikator,dozvoluvaj}i 126 edinstveni mre`ni identifikatori.

Mre`ite od klasa V gi koristat prvite dva dela od adresata za identifikatori na korisnici.Koristeweto na mre`na klasa so pomalku mesto za identifikatori na korisnici ostava pove}e mesto za mre`ni identifikatori.Podolu e tabela na broj na mre`i i korisnici poddr`ani od razli~nite mre`ni klasi.

Ruterite gi koristat identificira~kite bitovi za da odredat koj del od IP adresata e mre`nata adresa a koj adresata na korisnikot.Na primer,ako prviot bit vo IP adresata e 0,ruterot }e kreira podmre`na maska so {emata 255.0.0.0.Koristej}i logi~ka I opreacija so IP adresite i podmre`ni maski gi maskira poslednite ~etiri delovi,ostavaj}i ja samo mre`nata adresa.

           Zabele{ka:Nekoi u~ebnici gi zemaat IP adresite kako cifri,bitovi ili bajti.Koga }e odgovarate na pra{awe na ispit bidete sigurni kako e definiran brojot vo pra{aweto.Sekoj del od IP adresata razdelen so to~ka mo`e da sodr`i edna,dve ili tri cifri.Bajtot mo`e da bide pretstaven kako eden heksadecimalen simbol ili osum digitalni bitovi.Mnogu tekstovi sodr`at gre{ki vo opi{uvaweto na IP adresite i nivnite klasi.

Organizaciite ne se zaklu~eni vo pogled na brojot na mre`i i korisnici ovozmo`eni od mre`nata klasa koja ja koristat.Mre`en in`ener mo`e da kreira mre`na podmaska za da go zgolemi brojot na edinstveni mre`ni adresi ili mo`e da koristi proxy server.So koristeweto na proksi server, na sekoj korisnik vo mre`ata ne mu treba edinstvena IP adresa.Samo proksi serverot e obezbeden so edinstvena Internet IP adresa.Korisni~kite barawa do Internet se prifa}aat i obrabotuvaat od proksi serverot.Zatoa {to samo IP adresata na proksi serverot e vidliva na Internet,vnatre{nite mre`ni i korisni~ki adresi mo`e da bidat edinstveni samo vnatre vo mre`ata.

Protokolni programi

Zaradi svojot otvoren standard,TCP/IP obezbeduva mnogu aplikacii i alatki za dijagnosticirawe.Sekoj proces {to raboti kaj korisnikot e identificiran od svojot broj na port.Naj~esto koristen proces e Hypertext transfer protocol (HTTP).Toj go koristi portot 80 za da ispora~uva dokumenti od Web server do klientskiot kompjuter koj koristi Web browser program.Drug ~esto koristen proces e Simple Mail Transfer Protocol (SMTP).Go koristi portot 25 za dostava na E-mail.

TCP/IP konekcijata mo`e da bide razbrana koristej}i ja metaforata na konekcija preku elektri~en kabel.Procesot {to se odviva na serverot go nazna~uva brojot na portot.Klientot pravi barawe za da se povrze na toj port.Serverot mu go odobruva baraweto i sekoj kompjuter kreira xep i se sozdava virtuelna mre`a pome|u site ruteri pome|u dvata kompjuteri.

Koga se koristat Web browser-i,na lu|eto im e te{ko da gi zapametat i koristat IP adresite.Zaradi ova kreiran e sistem za da dozvoli koristewe na imiwa kako nad imiwa na IP adresite.Za da se naso~i baraweto do vistinskiot korisni,na ruterite im treba IP adresata vo broen format.Domain Name Service (DNS) obezbeduva metod za razre{uvawe na imiwata vo IP adresi.DNS servisot sodr`i indeks so imiwa i nivnite IP adresi.Ako DNS servisot ne mo`e da go razre{i imeto,toj mo`e da pobara drug DNS servis {to mo`e.

Mre`ni operativni sistemi

Celta na mre`ite e da dozvolat korisnicite da gi delat resursite locirani na drugi kompjuteri i da delat periferni uredi kako printeri. Mre`en operativen sistem (NOS) e specijaliziran sistemski softver dizajniran da ovozmo`i mre`na funkcionalnost.Pove}eto mre`ni operativni sistemi gi ovozmo`uvaat slednive funkcii:

1.Dozvoluvaat konekcija i pristap do mre`nite resursi kako aplikativen softver,podato~ni fajlovi i periferni uredi.

2.Go kontroliraat pristapot do mre`nite resursi so dozvoluvawe na pristapot samo do korisnici avtorizirani za toa.

3.Obezbeduva metodi za konfiguracija na mre`nite resursi za efikasnost i sposobnost za monitoring na mre`ata.

Glavni mre`ni operativni sistemi {to se koristat denes se:

   Razli~ni verzii na Unix

   Razli~ni verzii na Windows

   Novel Netware

Novel Netware

Netware 3.x go koristi IPX/SPX protokolot i nema centralizirana sigurnosna baza na podatoci.Sekoj Netware 3.x server oddr`uva svoja sopstvena sigurnosna podato~na baza nare~ena “bindery”.Koga korisnikot }e se logira,serverot go locira korisni~koto ime i {ifrata vo bindary i gi ~ita informaciite za smetkite za da koj resursi }e gi deli so korisnikot.Za da se vleze vo resursite na tri razli~ni serveri,na korisnikot mu trebaat tri razli~ni korisni~ki smetki.

Netware 4.x gi organizira korisni~kite i resursnite informacii vo centralna sigurnosna data baza nare~ena Novel Directory Srevise (NDS).Korisnicite se logiraat vo NDS i se sposobni da gi koristat resursite bilo kade vo mre`ata. TCP/IP e poddr`an so enkapsulirawe na IPX/SPX paketi vnatre vo TCP/IP paketite.Ova gi pravi performansite na sistemot pomalku efikasni so dodavawe na dodaten sloj na protokol.

Netware 5.x ja otfrli potrebata za enkapsulirawe na IPX/SPX so koristewe na TCP/IP protokolot kako edinstven.

Unix

Bell laboratoriite go izmislija Unix operativniot sistem.Bell laboratoriite im dozvolija na univerzitetite da go modificiraat operativniot sistem za nivni potrebi.Ova rezultira{e so mnogu nekompatibilni verzii na Unix, vklu~uvaj}i go Sun Microsystems Solaris i IBM-oviot AIX.Ovaa fragmentacija na Unix operativniot sistem mu dozvoli na Microsoft Windows operativniot sistem da se nametne na pazarot na operativni sistemi.

Unix mre`niot fajl sistem (NFS) ovozmo`uva na Unix sistem da se koristat fajlovi vo direktoriumi na drug Unix kompjuter kako da se lokalni fajlovi. Dale~inski direktorium e vgraden vo lokalniot fajl sistem,dozvoluvaj}i datotekite da se delat transparentno.

Linux e verzija na Unix razviena od Linux Torvalds.Sekoj koj prima kopija od Linux go prima i celosniot izvoren kod.Pristapot do izvorniot kod im dozvoluva na programerite da go modificiraat operativniot sistem.Torvalds dogovorot za licencirawe bara od tie {to go modificiraat izvorniot kod da ja delat taa modifikacija so drugite.

Linux operativniot sistem i nekoi Linux aplikacii se dostapni za besplatno simnuvawe od Internet.Red Hat i Caldera se kopmanii koi napla}aat za korisni~ki pomo{nik zaedno so kopija na Linux.Zaradi maliot tro{ok,Linux stanuva se po~est izbor na operativen sistem me|u Web serverite.

Windows NT

Windows NT operativniot sistem e silata na Microsoft vo biznisot.Go poddr`uva TCP/IP protokolot.Serverite mo`e da se zdru`at vo grupa nare~ena domejn.Eden server se odnesuva

kako Primaren Domejn Kontroler (PDC) so za~uvuvawe na Security Access Menager (SAM) data bazata.Koga korisnikot }e se logira,SAM kopira “access token” na korisni~kiot kompjuter.

Tokenot za pristap mu dozvoluva na korisnikot da gi koristi resursite na domejnot.Domejnot isto taka mo`e da sodr`i eden ili pove}e Beckup Domain Controllers (BDC) koi gi memoriraat istite kopii od SAM data bazata.

Pove}e Windows NT domejni mo`e da komuniciraat so konfigurirawe na relacija na “doverba”

me|u niv.

TCP/IP Protokolen program

Transmission Control Protocol/Internet Protocol (TCP/IP) e baziran na ARPANET,mre`a dizajnirana od Amerikanskiot department za odbrana Advaced research projects agensy vo 1969.Negovata namena be{e da razvie mehanizam za komunikacija pome|u razli~ni operativni sistemi i mre`i.Zatoa

{to TCP/IP ima otvoreni standardni protokoli stana industriski standard i e koristen od Internet.

TCP/IP programot od protokoli e rakovoden od volonterski organizacii.Ovie organizacii obezbeduvaat deka TCP/IP e razvivan konstantno.Definiran e proces koi dozvoluva predlozi i dodavawe na novi elementi ili pravewe na izmeni vo protokolarniot program.Predlo`ena izmena e publicirana kako Rewuest for comment (RFC) {to se razgleduva od edna od

upravuva~kite organizacii.

Internet Managing Organizations

Internet Activities Board (IAB)

Internet Engineering Task Force (IETF)

Internet Research Task Force (IRTF)

Internet Assigned Numbers Authority (IANA)

Znaewe potrebno da bidete mre`en tehni~ar

Golem del od znaeweto potrebno da bidete mre`en tehni~ar e povrzano so TCP/IP protokolniot program.Mo`ete da gi podelite va{ite studii na TCP/IP vo ~etiri delovi kako {to e potcrtano pogore.

TCP/IP i OSI modelot

TCP/IP Adresirawe

TCP/IP Protokoli

TCP/IP Ustanovi

TCP/IP Konfiguracija

TCP/IP Protokoli

Ova e lista na najva`nite protokoli vo TCP/IP protokolarniot program. Programot sodr`i mnogu drugi ne tolku ~esto koristeni protokoli.

Transmission Control Protocol (TCP)

TCP raboti na transportno nivo za da obezbedi protokol baziran na konekcija koj ovozmo`uva sigurna dostava na podatoci.TCP otvara komunikaciski tunel za specifi~en port i usluga

pome|u dva kompjuteri.Na pra}a~kiot kraj go deli podatokot na segmenti.Izvr{uva matemati~ka operacija vrz data bitovite na segmentot i go prika~uva rezultatot (nare~en suma za proverka)

na segmentot.Potoa nazna~uva sekvencen broj na sekoj segment {to go pra}a.TCP go koristi IP

kako transporten mehanizam pome|u dva kompjuteri.

Na prima~kiot kraj TCP ja ~ita sumata za proverka za da odredi dali segmentot e o{teten.Pra}a povratna poraka sekoj pat koga segmentot e primen bez gre{ka.Ako podato~niot segment bil o{teten,prima~kiot kraj go otfrla bez da prati povratna poraka,pri~inuvaj}i pra}a~kiot kompjuter da go re-isprati toj segment.Ako segmentot e vo dobra sostojba,go ~ita sekvencniot broj i povtorno gi sostavuva segmentite po red.Ako e primen segment nadvor od sekvenca,prima~kiot kompjuter znae deka u{te podatoci se na pat.

Internet protocol (IP)

IP e protokol bez konekcija koj raboti na mre`noto nivo.Na pra}a~kiot kraj gi deli segmentite

vo paketi i prika~uva izvorna i destinaciska adresa na paketite. Dava pravila za rutirawe na paketite niz mre`ata.

Na prima~kiot povtorno gi sostavuva paketite vo segmenti.Zatoa {to IP e protokol bez

konekcija toj ne vra}a povratna poraka sekoga{ koga }e se primi paket.Se potpira na TCP za da izvede proverka na gre{ki na transportno nivo.

User Datagram Protocol (UDP)

UDP obezbeduva protokol bez konekcija na transportno nivo.Zatoa {to protokol bez konekcija ima pomal obem,mo`e da se koristi za komunikacija na vremenski kriti~ni poraki.Za razlika od TCP,toj ne vra}a povratna poraka koga }e primi paket.Mo`e da se koristi za ispra}awe na

poraki koj ne baraat garancija za dostava,kako {to se poraki koristeni za upravuvawe so

mre`ata ili sobirawe na operaciona statistika za mre`ata.Poradi maloto optovaruvawe UDP mo`e da se koristi za video ili audio komunicirawe preku mre`ata so golema brzina.

Address Resolution Protocol (ARP)

Domain Name System (DNS) gi re{ava imiwata na domeinite so nivnata IP adresa. Za da ja kompletira komunikacijata,logi~kata IP adresa mora da bide re{ena na fizi~ka MAC adresa.

ARP gi re{ava logi~kite IP adresi na nivni fizi~ki MAC adresi.

Na prethodno postaven vremenski interval (primer 10 minuti) ARP emituva IP adresi na lokalnata mre`a.Mre`nite uredi so sekoja adresa odgovaraat so vra}awe na nivnite MAC

adresi.

ARP gi memorira IP adresite i gi povrzuva MAC adresite vo ke{irana tabela za da mo`at da

bidat povikani podocna bez resortirawe na emituvaweto.

Ako se koristi adresa nadvor od prethodno odredenoto vreme,tajmerot za taa adresa se resetira.Vnesovite vo tabelata koi ne se koristeni do odredenoto vreme se obnovuvaat so drugo emituvawe.

Hypertext Transfer Protocol (HTTP)

HTTP e servis na aplikaciskoto nivo koj obezbeduva komunikacija pome|u korisni~kiot Web browser i Web serverot.Se koristi za prenesuvawe na dokumenti napi{ani vo Hypertext Markup Language (HTML).

Korisnikot mo`e da vnese adresa nare~ena Uniform Resource Locator (URL) na dokument vo

nivnata browser aplikacija.HTTP servisot na web server }e go vrati imenuvaniot dokument.

Sekoga{ koga e kompletiran transfer na dokument, konekcijata se prekinuva.Za da se prenese

drug dokument mora da se vospostavi nova konekcija.Dokumentot mo`e da sodr`i URL linkovi vnatre vo negoviot HTML koi }e iniciraat transfer na grafika,zvuk ili video sodr`ina za toj dokument.

Sigurnosen HTTP (S-HTTP) i Secure socket layer (SSL) se verzii na HTTP koi obezbeduvaat siguren transfer na dokumenti so koristewe na enkripcioni metodi.

File Transfer Protocol (FTP)

FTP e servis koj mo`e da se koristi za prenesuvawe na fajlovi od eden kompjuter na drug.^esto

se upotrebuva koga softverot na korisni~kiot kompjuter se koristi za komunikacija so FTP

server na Internet.Nekoi od ~estite komandi koi se koristat se GET,PUT,BINARY i ASCII.

Simnuvawe e koga prenesuvate fajl od dale~en kompjuter na svojot kompjuter. Pu{tawe e koga prenesuvate fajl od va{iot kompjuter na dale~inski kompjuter. FTP go sledi portot 21 za

barawa.

Post Office Protocol (POP)

POP e protokol koristen za premestuvawe na e-mail porakite od mejl serverot do kompjuterot na klientot.Posledna verzija na ovoj protokol e POP3.Go koristi port 10.